Rdečeperka

Scardinius erythrophthalmus (Linnaeus, 1758)

Tuje ime

pear roach,redeye, rudd (angl.), Förm, Gelbauge, Rotfeder, Scharl (nem.), scardola (ital.)

Razširjenost

Naselitveno območje sega od Pirenejskega polotoka do Urala in Aralskega morja. Živi na Irskem in v Angliji. V Sredozemlju živi v pritokih Jonskega morja in v severni Turčiji ob Marmornem morju. Pri nas je splošno razširjena v donavskem povodju v srednjih in spodnjih tokovih rek in v stoječih vodah.

Življenjski prostor

Živi v jatah med gostim vodnim rastlinjem v stoječih ali počasi tekočih vodah. Prezimi v globjih predelih, spomladi pa pride na plitvine.

Značilnosti

Rdečeperka zraste 20–25 cm, največ do 45 cm. Ima visoko, bočno stisnjeno telo. Hrbetj je močno ibočen. Telo je pokrito z velikimi luskami. Pobočnica je usločena navzdol. Glava je srednje velika, usta so rahlo podstojna, goltni zobje so dvoredni. Oči so rumene. Za rdečeperko je značilno, da se pričenja baza hrbtne plavuti nad koncem baze trebušnih plavuti. Med trebušnimi in predrepno plavutjo je oster greben, ki ga prikrivajo luske. Rdečeperka ima živo rdeče prsne, trebušne in predrepno plavut, medtek ko so ostale zeleno rjave z rdečkastim odtenkom. Hrbet je temnejši, rjavo zelenkast, boki so rahlo zlato rumeni, trebuh je srebrno bel.

Hrana

Rdečeperka se hrani tako z algami in višjimi rastlinami kot z vodnimi nevretenčarji.

Razmnoževanje

Spolno dozori v 3., pogosteje v 4. letu. Drsti se v parih ali v manjših skupinah od aprila do junija, ko je temperatura vode 18–20 °C. Samci imajo v času drsti po glavi in po trupu drstne bradavice. Spolno zrele samice odložijo 90.000–200.000 iker v več zaporednih sunkih v plitvejše dele vode. Rdečkaste ikre prilepijo na vodno rastlinje. Iz njih se po 4–5 dnevih izvali zarod, ki ostane prilepljen, dokler se ne začne samostojno hraniti.

Najmanjša lovna mera

Brez mere.

Varstvena doba

1. 4.–30. 6.